Alpaka ali lama? Najpomembnejše razlike

Hitra primerjava

Če se ti mudi, najdeš najpomembnejše točke v tej tabeli. Spodaj se posvetim vsaki posebej.

Ušesa jo takoj izdajo

Najbolj nedvoumna lastnost je na glavi. Ušesa alpake so kratka, ravna in šiljasto zaključena, skoraj kot majhna kopja. Ušesa lame so daljša in se upogibajo navznoter, zato pogosto slišiš primerjavo z bananami. Če si zapomniš le eno stvar, naj bo ta: kratka ravna ušesa pomenijo alpako, dolga upognjena ušesa pomenijo lamo. (Britannica; Rutgers NJAES)

Velikost in teža

Lama je največja udomačena kamela Novega sveta. Tehta 130 do 270 kg in v vihru meri 100 do 115 cm, z dvignjeno glavo seže do približno 1,80 m. Alpaka ostane s 48 do 90 kg in okoli 90 cm plečne višine občutno manjša. Ko stojita drug ob drugi, ušes sploh ne potrebuješ več, da ju ločiš. (Animal Diversity Web; Rutgers NJAES)

Pri pričakovani življenjski dobi sta si blizu. Alpake večinoma dočakajo 15 do 20 let, najstarejša dokumentirana žival je dočakala 28. Lame dosežejo 15 do 25 let, nekatere več kot 30. (Wikipedia)

Zakaj ju redimo

Tu se poti najjasneje razidejo. Alpaka je dobaviteljica vlaken. Zaradi tisočletne vzreje skoraj povsem nima grobih krovnih dlak. Njena vlakna imajo v povprečju okoli 22 µm in so dovolj fina, da jih nosiš neposredno na koži. Lama pa je bila vedno tovorna in čuvajska žival. Njeno runo ima poleg fine podlanke tudi grobe osinaste dlake s 35 do 60 µm in ga raje predelajo v preproge, vrvi ali klobučevino. (Rappersberger 2018)

Kot tovorna žival lama nosi približno četrtino do tretjino svoje telesne teže 8 do 13 km na dan. Kot varuh črede je presenetljivo dobra. Posamezen kastriran samec ali nepripuščena samica se ob nevarnosti postavi med čredo in vsiljivca, sproži alarm in gre proti grožnji. Proti kojotom, lisicam in potepuškim psom to zanesljivo deluje. Proti medvedom ali celemu tropu ne. (Wikipedia „Guard llama“; Iowa State Extension)

Več o samih vlaknih, torej o finosti, huacayi proti suriju in zakaj alpakina volna velja za hipoalergeno, preberi v prispevku Alpakina volna: zakaj je to vlakno tako posebno.

Značaj in zgodba o pljuvanju

Obe vrsti sta živali, ki bežijo in ohranjajo razdaljo, nista rojeni za crkljanje. Alpake veljajo za bolj plašne in nežne, lame za bolj samozavestne in radovedne. Zato je lama tudi boljši čuvaj. Kdor se jim približa, naj to stori mirno in s strani, brez veliko očesnega stika in nikoli neposredno od zadaj. (discover-bavaria; alpacainfo)

In slavno pljuvanje? To se dogaja predvsem med njimi, ko razčiščujejo hierarhijo ali se prepirajo za krmo. Ljudi zadenejo redko in večinoma le, če jih nadleguješ. Prej skoraj vedno pride opozorilo: nazaj položena ušesa in dvignjen nos. Kdor ga zna prebrati, ostane suh. (Animal Diversity Web)

Pravi strokovni izrazi

Pri vzreji imajo živali svoja imena, ki večinoma izvirajo iz španščine. Samec se imenuje macho, samica hembra. Kastriran samec je kastrat, še nepripuščena samica pa maiden. Mladiča imenujejo cria, kar po špansko pomeni dojenček. (Alpacas of Montana)

Ali lahko alpako in lamo križamo?

Da, to je mogoče. Vsi kamelidi Novega sveta, torej alpaka, lama, vikunja in gvanako, imajo 74 kromosomov in jih je mogoče med seboj križati. Križanec očeta lame in matere alpake se imenuje huarizo (tudi llapaca), živali prve generacije pa so plodne. V resni vzreji za vlakna to skoraj nima vloge. Kdor želi fino volno, ostane pri čisti alpaki. (Wikipedia „Huarizo“)

Preverjanje mitov

Le malo živali spremlja toliko polresnic. Štiri med njimi na kratko popravljene:

• „Saj ves čas pljuvajo.“ Ne, skoraj samo druga drugo. Človeka zadenejo le, če jih nadleguješ.
• „Alpake so napadalne.“ Ravno nasprotno. Izogibajo se spopadom in so nežnejše od lam.
• „Smrdijo.“ Komaj. Runo ne vsebuje lanolina, zato malo diši in je prijazno do kože.
• „Alpake dobro plavajo.“ Prej ne. Mokro runo hitro postane težko, dobre plavalke niso. (Britannica)

Za konec še številka za naslednjo stavo: najdražja alpaka vseh časov, žrebec „Snowmass Matrix“, je leta 2010 zamenjal lastnika za 675.000 ameriških dolarjev. (Guinness World Records)